Sándor Petőfi je v svojem dobrih 26 letih življenja obiskal marsikaj, zato ne preseneča, da je v štiridesetih letih 19. stoletja večkrat obiskal tudi Pešto. Sedaj vas vabimo na nenavaden sprehod iz obdobja reform, kjer sledimo Petőfijevim dnevom v Pešti.
Gostišče in kavarna Zrínyi (današnji hotel Astoria)
Pomembna lokacija Petőfijevih dni v Pešti je bila gostilna in kavarna Zrínyi na vogalu današnjega Múzeum körút in Kossuth Lajos utca, kjer danes svoje goste pričakuje dolgoletni Danubius Hotel Astoria ter njegova restavracija in kavarna Café Astoria. Gostilna in kavarna Zrínyi, ki je delovala med letoma 1824 in 1910, je bila v prvih desetletjih hrupna od goljufov, ponarejevalcev, oderuhov in prevarantov, ki so do zore uživali ob glasbi, ki so jo vrteli ciganski primati.
Od konca leta 1844 je Petőfi nekaj mesecev živel v stavbi poleg gostilne, kjer je bila nekoč hiša kočijaškega proizvajalca Jakaba Kölberja. V tem času je delal na dveh pomembnih delih, The Hammer of Locality in János the Valiant, menda pa je večkrat obiskal tudi gostilno Zrínyi, da bi se sprostil. Nasproti kavarne je stalo takratno prvo igralsko domovanje v Pešti, stavba Narodnega gledališča, od koder so v gostilno pogosto zahajali tudi tedanji igralci in pevci.
Hostel Vadászkürt (Türr István utca 5.)
V štiridesetih letih 19. stoletja je nekdanji hotel Vadászkürt ob Donavi pričakal goste s 60 sobami, kavarno, restavracijo, pivnico in vinoteko, ki so lahko poleti kavo popili celo na terasi na ulici Aranykéz. Zimski vrt Arkádia se je nahajal v gostišču, kjer so bile mize skrite med zelenimi drevesi in rastlinami, gostje pa so lahko uporabljali ”umivalnice rečne vode” na edinstven način v vsej Pešti. Voda je bila shranjena v rezervoarjih v steni, ki so si jo lahko gostje natočili iz pipe v marmornat umivalnik.
Hostel, ki se je ponašal z navdušujočimi novostmi tistega časa, je premamil tudi Petőfija, saj je pesnik septembra 1847 verjetno tu priredil fantovščino.
Schillerjeva hiša (Dohány utca 16-18.)
Petőfi in njegova nova žena Júlia Szendrey sta se novembra 1847 preselila v svoj prvi skupni dom, stanovanje na ulici Dohány, ki je bilo trisobno, prostorno in svetlo stanovanje. Vendar se je stanovanje v prvem nadstropju enonadstropne hiše Károlyja Schillerja za mladoporočenca izkazalo za predrago, zato se je k njima kot sonajemnik preselil Mór Jókai. Tako je stanovanje postalo ena najpomembnejših lokacij za razprave, izmenjavo idej in branja v pripravah na revolucijo leta 1848.
Petőfi v študiji stanovanja na ulici Dohány na sliki Soma Orlaija Petricha (Orlai Petrich Soma: Petőfi v Pešti leta 1848 / Vir: Madžarska akademija znanosti, Wikipedia)
Dogodke 15. marca je zapisal sam Petőfi v svoj revolucionarni dnevnik, ki razkriva, da so skupaj z Mórjem Jókaijem, Gyulo Bulyovszkym in Pálom Vasvárijem uredili manifest v stanovanju na ulici Dohany, preden so odšli v legendarno kavarno Pilvax, kjer je kipeča mladost jih pričakala.
Schillerjevo hišo so porušili v zgodnjih 1900-ih in jo nadomestili s čudovito neobaročno stanovanjsko palačo, ki stoji še danes.
Kavarna Pilvax (Petőfi Sándor utca 7.)
V središču Pešte, v današnjem Pilvaxu, legendarnem prizorišču revolucije in boja za svobodo 1848/49, je nekoč delovala kavarna Pilvax. Petőfi in številni člani mlade inteligence, vključno z Družbo desetih, ki jo je ustanovil Petőfi, in malo pozneje marčevska mladina so se tukaj zbrali, da bi razpravljali o pomembnih vprašanjih javnega življenja. Mladim pisateljem so se pridružili krogi pravnikov in visokošolcev.
Poleg izmenjave idej so gostje v Pilvaxu dobro jedli in pili, igrali biljard, pili kavo ter brali domače in tuje časopise. Bili so taki, ki so tu preživeli toliko časa, da so sem naslovili svoja pisma, medtem ko so lahko igrali biljard s palicama Petőfi in Jókai. Približno v tem času je tudi lastnik kavarne Károly Pilvax debitiral s svojo kmalu priljubljeno pikantno moko, ki je pokrivala kavni liker z okusom janeža in vanilije, po legendi pa je v njej užival tudi sam Petőfi.
Vir: Risba z barvnim peresom Józsefa Preiszlerja (Wikipedia)
15. marca 1848 je Petőfi s svojo družbo odhitel iz stanovanja na ulici Dohány v Pilvax, da bi zahteve revolucije postavil v točke in oblikoval 12 točk. Po Petőfijevih spominih je bila tu najprej zapeta pesem »Narodna pesem«, ki se je nato na tiskanih letakih razširila po vseh koncih mesta.
Torej se je revolucija začela od tam.
Tudi v letu revolucije so preimenovali kavarno, ki so jo na Petőfijevo pobudo poimenovali Szabadságcsarnok. V letih po koncu osamosvojitvene vojne je kavarno upravljalo več lastnikov pod različnimi imeni, dokler niso stavbo v začetku 1910-ih iz urbanističnih razlogov porušili. Trenutno Pilvax Kávéház & Étterem, ki ohranja ime, spominja na revolucionarne čase med Pilvaxom.
Hiša Marczibányi (Rákóczi út 12.)
Petőfijevo zadnje prebivališče v Pešti štejemo za hišo Marczibányi, ki je nekoč stala na vogalu Rákóczi út in Síp utca, kjer se je okoli leta 1844–45 prvič nastanil s prijateljem Gábrom Egressyjem, odličnim igralcem Narodnega gledališča. Verjetno je približno v tem času Egressy izdelal Petőfijevo dagerotipijo, ki jo danes hrani Petőfijev literarni muzej kot edino avtentično Petőfijevo fotografijo.
Prenovljena dagerotipija (Vir: Literarni muzej Petőfi, Wikipedia)
Pesnik se je maja 1849 drugič preselil v hišo Rákóczi út, tokrat z ženo in nekaj mesecev starim Zoltánom. Stanovanje v drugem nadstropju je imelo tri sobe, od katerih sta dve gledali na ulico Dohány, ena pa na dvorišče. Le nekaj tednov po selitvi je morala družina zaradi ruske vojske, ki je ogrožala mesto, 3. julija zapustiti Pešto, kamor se Petőfi ni več vrnil.
