Ena največjih judovskih skupnosti v Srednji Evropi je že dva tisoč let prisotna v Budimpešti, kjer so bile za skupnost zgrajene številne pomembne sinagoge umetniške in zgodovinske vrednosti. Te stavbe nas ne očarajo le s svojo osupljivo lepoto, temveč tudi s svojimi fascinantnimi zgodbami in pustolovskimi usodami v judovski četrti in širše.
Sinagoga Óbuda
Judovska skupnost Óbuda je imela na mestu sedanje sinagoge Óbuda molitveni dom že leta 1727 in je četrta v vrsti sinagog, ki so se tu ohranile. Podatki o njeni gradnji kažejo, da sta se za njen načrt potegovala dva mojstra: András Landherr in Mihály Pollack. Od obeh je bil najboljši Landherr, ki je izdelal cenejši in preprostejši projekt, čeprav nekateri viri navajajo, da je nekatere zamisli predlagal Pollack. V vsakem primeru je sinagoga, ki je bila končno odprta leta 1821, postala eden od izjemnih ostankov madžarske klasicistične arhitekture.
Po težkih preizkušnjah druge svetovne vojne se je stavba uporabljala za verske obrede vse do šestdesetih let 20. stoletja, ko je postala državna last. Sredi 20. stoletja je bila stavba uporabljena za razstave Tekstilno-tehničnega muzeja, pozneje pa za studie in skladišče kulis madžarske televizije, med drugim za snemanje filma Süsüt. Sinagoga je bila nazadnje temeljito prenovljena med letoma 2010 in 2016, ko so najstarejši sinagogi v prestolnici povrnili njeno prvotno funkcijo.
1036 Budimpešta, Lajos u. 163.
Sinagoga na ulici Dohány
Največja sinagoga v Evropi in druga največja na svetu, sinagoga na ulici Dohány, je bila odprta leta 1859 ob spremljavi orgelske glasbe. Linije 1200 kvadratnih metrov velike stavbe v mavrskem slogu, ki sprejme 3000 ljudi, je začrtal avstrijski arhitekt Ludwig Förster, notranje svetišče pa je zasnoval Frigyes Feszl, arhitekt, ki je zasnoval Vigadó.
Sinagoga na ulici Dohány je bila nekdanja meja geta, o čemer priča prisilni pokop množičnih grobov na pokopališču. Poleg tega je ena glavnih znamenitosti stavbe s 43 metrov visokimi stolpi spominsko drevo Emmanuel, na katerem je na vsakem od 30.000 listov prikazana žalna knjižica z imenom. Poleg dela Imreja Varge pa si lahko ogledate tudi razstave Madžarskega judovskega muzeja, ki domuje v sinagogi.
1074 Budimpešta, Dohány u. 2.
Sinagoga na ulici Kazinczy
Sinagoga na ulici Kazinczy je bila zgrajena med letoma 1912 in 1913 za ortodoksno vejo judovske skupnosti v Pešti, ki se je konec 19. stoletja razdelila na tri skupnosti, najbolj tradicionalno in strogo. Monumentalno stavbo s terakotnimi stenami sta od zunaj in znotraj oblikovala Sándor in Béla Löffler, medtem ko so zidno poslikana okna in secesijske klopi, okrašene z motivi tulipanov in vrtnic, delo Mikse Rótha.
V tem templju v judovski četrti, ki je kompleks stavb, so tudi sodobna molilnica, sedež, vrtec, šola talmuda, klavnica in mikve ali kopel. V slednji je voda za kopel, ki je postala košer tako, da so v vodnjak natočili tisoč litrov vina, speljana iz cisterne in vodnjaka.
1075 Budimpešta, Kazinczy u. 29-31.
Sinagoga na ulici Rumbach
Otto Wagner, eden najslavnejših dunajskih secesijskih arhitektov, je leta 1865 pri 27 letih zmagal na natečaju za sinagogo na ulici Rumbach in se tako lotil prvega večjega projekta v svojem življenju. Čeprav si je zaupanje judovske skupnosti pridobil že s pomočjo pri gradnji sinagoge na ulici Dohány, je moral z mestnim svetom podpisati zavezo, da bo stavba stala tudi po 150 letih. Nazadnje je bila sinagoga z bizantinskimi in mavrskimi elementi slovesno odprta leta 1874.
Stavba, ki je bila po drugi svetovni vojni močno poškodovana, je morala čakati 80 let, preden je bila obnovljena in leta 2021 odprta kot sakralni, kulturni in skupnostni prostor. Na mestu nekdanjih prostorov za služinčad sta nastala košer kavarna in razstavni prostor, žensko galerijo pa je nadomestila razstava zvitkov Tore, ki prikazujejo zgodovino peštanjskih Judov.
1074 Budimpešta, Rumbach Sebestyén u. 13.
Sinagoga na ulici Nagyfuvaros
Sinagoga v Yózsefvárosu je bila nekoč sedež zloglasnega nočnega kluba Kis Vigadó, in sicer do leta 1922, ko je bila stavba odkupljena za lokalno skupnost. Na dvorišču stavbe so nato po načrtih Dezsőja Freunda zgradili sinagogo, kjer je hrup plesa zamenjala molitev. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali kot hišo zvezd in kot tiskarno za poslovilno pridigo belškega rebeja Aarona Rokeaha, ki se je poleti 1944 skrival v Pešti, na hasidskem molitvenem prostoru na Trgu Janeza Pavla II. Po holokavstu na sinagogi niso bile izvedene nobene večje spremembe, zato boste, če jo boste obiskali danes, videli le stekleno streho iz prvih let.
1084 Budimpešta, Nagy Fuvaros u. 4.
Sinagoga na ulici Vasvári Pál
Skriti zaklad Terézvárosa je nedavno prenovljena sinagoga, ki združuje neogotske in neorenesančne značilnosti z zgodnjim secesijskim slogom. Zgradba, ki jo je za budimpeško Talmudsko družbo zasnoval Sándor Fellner, je bila zgrajena leta 1886 in je hitro postala središče skupnosti, saj je služila kot molitveni dom, šola in knjižnica.
Nato je prišla druga svetovna vojna, ko se je skupnost zmanjšala in je stavba propadla. S spremembo režima je zavel veter sprememb in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sinagoga po zaslugi rabina Barucha Oberlanderja ponovno zaživela. Od leta 1998 v sinagogi deluje edina madžarska talmudska šola, na kateri študirajo madžarski in tuji študenti.
1061 Budimpešta, Vasvári Pál u. 5.
Sinagoga na ulici Páva
Sinagoga na ulici Páva, ki jo je zasnoval priznani arhitekt Lipót Baumhorn, je še en primer skrivajoče se sinagoge. Dokončana je bila leta 1924, med letoma 1944 in 1945 je bila uporabljena kot taborišče za internirance, od leta 1945 dalje pa se je ponovno uporabljala za občasne bogoslužje.
Danes je leta 2004 prenovljena stavba, ki se razprostira na 800 kvadratnih metrih in ima svetlo modro okrasno kamnito oblogo, bele stranske stene in zlato oblogo. Poleg osupljive dekoracije so posebnost cerkve stekleni stoli v pritličju, na katerih so imena žrtev velike vojne. V sinagogi se nahaja tudi Dokumentacijski in spominski center za holokavst, zato deluje tudi kot muzej.
1094 Budimpešta, Páva u. 39.
Molitvena hiša in sinagoga na trgu Teleki
Edina sefardska ortodoksna molilnica v državi, sinagoga „Čortkov” na trgu Teleki, je ohranjena v več kot 100 let stari stanovanjski stavbi. Ime je dobila po mestu Čertkov ali Čortkov v današnji Ukrajini, od koder naj bi izvirali hasidi, ki so ustanovili to majhno sinagogo. Molitveni dom, ki je bil zgrajen v pritličju stanovanjske hiše, je sprejel 50 moških in 30 žensk.
V starih časih so sem prihajali kramarji, po vojnih letih pa so v molitveni hiši na trgu Teleki domovali tudi ukinjena cerkev trgovcev in preostala skupnost sinagoge hiše Zsibárus. Takrat so ob koncu vsakega meseca organizirali šabatni pogrebni obrok, v stavbi pa so potekale tudi vsakodnevne molitve. Danes lahko ob vstopu v sinagogo občudujete izvirno opremo, od klopi do omarice za Toro.
