Mednarodno letališče Liszt Ferenc je v skoraj 73 letih obstoja doživelo številne selitve, širitve in spremembe, njegova pustolovska zgodovina pa skriva številne preobrate.
Kdo je bil tisti Feri?
V 17. stoletju je sin bavarskega pivovarja Franza Mayerja, Ferenc Mayerffy Xavér, ki se je naselil na Madžarskem, najel območje med Vecsésom in Rákoshegyjem, kjer je razvil sodobno vzorčno kmetijo. Kmetija, ki se je ukvarjala predvsem z vzrejo krav, je hitro prerasla samo sebe in zaslovela po vsej deželi po svojih vinogradih v okoliških gričevnatih predelih.
Ferenc Mayerffy ni bil le gospodarstvenik, ampak je čutil, da je stvar domače kulture tudi njegova lastna stvar, zato je bil velik zagovornik razvoja urbanizirajoče se Pešte, med drugim je prispeval k ureditvi Mestnega parka in izgradnji madžarskega gledališča v Pešti. Kraj, kjer je pozneje zraslo letališče, so domačini poimenovali po znanem možu: prvo ime se poklanja ustanovitelju kmetije, hrib pa se nanaša na sodobno ime vinogradniških površin.
Zahteven začetek
Središče domačega zračnega prometa je bilo dolgo časa v Mátyásföldu, nato pa se je leta 1937 preselilo v Budaörs. Vendar se je zaradi vedno večjega zračnega prometa nova lokacija kmalu izkazala za premajhno, zato se je po različnih preizkusih, natančnih meritvah in logističnih premislekih odločila za sedanjo lokacijo letališča.
Leta 1939 je bil objavljen natečaj za projektiranje prometne zgradbe novega letališča, na katerem je zmagal ml. Zmagal je Károly Dávid. Poleg stavbe Terminal 1 je ime slavnega arhitekta povezano s slavnimi stavbami, kot sta Népstadion ali Kulturni center MOM.
Gradnja se je začela leta 1942, a ko so bili dokončani hangarji, kontrolni stolpi in dvorana, v kateri sta bili pošta in brivnica, je bilo po več bombnih napadih med drugo svetovno vojno vse zravnano z zemljo. Obnova je potekala leta 1950, vendar je bila sprva postavljena manjša in bolj zadržana stavba od načrtov, ki so jo z leti razširili.
Slavnostna predaja
Slovesnost posvetitve, ki je ganila ogromne množice, je potekala 7. maja 1950, stavbo pa so takrat v skladu z duhom časa okrasili z ogromnimi portreti Stalina, Lenina in Rákosija. Z uradno otvoritvijo je za vedno postal središče madžarskega civilnega letalstva, zato je MASZOVLET, madžarsko-sovjetski predhodnik MALÉV v skupni lasti, tu postavil tudi svoj sedež.
V prvih letih so redni leti delovali le na letališča v Romuniji, Pragi, Sofiji in Varšavi, poleti 1956 pa je prvi zahodni let poletel na Dunaj. Prva zahodna letalska družba na Ferihegyju je bila še vedno delujoča nizozemska KLM, ki je leta 1957 uvedla lasten let na liniji Budimpešta–Amsterdam.
Naraščajoče potrebe in stalne nadgradnje
Po občutnem povečanju potniškega prometa v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so letališče nenehno širili in posodabljali, vključno z izgradnjo ločene odhodne in prihodne dvorane leta 1970, kar je omogočilo prevoz veliko več potnikov. Za udobje potnikov so poskrbeli tudi hotel, tiskarna, paviljon za prodajo rož in knjig, semafor, pisarna IBUSZ, turistična pisarna in menjalnica.
Do leta 1982 je promet letališča dosegel milijon potnikov letno, kar je zahtevalo nujno širitev, zato so se odločili za izgradnjo novega terminala: zgradba, ki se je takrat imenovala le Terminal 2, ustreza današnjemu Terminalu 2A. Med gradnjo in projektiranjem je snovalcem lebdel pred očmi en vidik: vsekakor so želeli preseči zahodnoevropski standard, zato so uvedli številne rešitve, ki jih pri nas še ni bilo, med drugim je bila prva ovira v državi – brezplačna javna zgradba.
Medtem ko je letenje prej veljalo za pomemben privilegij tako zaradi omejitev socializma kot finančnega vidika, je z razmahom globalizacije in nizkocenovnih letov nenadoma postalo dostopno množicam. Poletje 1993 je bil pomemben mejnik v življenju budimpeštanskega letališča, ko je Malév uvedel prvi čezmorski let Madžarske v New York.
Z odprtjem terminala 2 so na terminalu 1 ostale le tuje letalske družbe, leta 1998 pa je bil zgrajen še terminal 2B, ki je za nekaj let zaprl terminal 1. 1. januarja 2002 je upravljanje letališča prevzelo podjetje Budapest Airport Zrt., kar je približno sovpadlo z eksplozijo priljubljenosti nizkocenovnih letov na Madžarskem, zato je bil terminal 1 ponovno odprt poleti 2005.
Za marsikoga še vedno nenavadno spremembo imena je prišlo leta 2011, ob 200. rojstnem dnevu skladatelja Ferenca Liszta, ko se je letališče uradno imenovalo Liszt Ferenc International Airport.
Letališka sedanjost
Terminal 1, ki ne zadovoljuje več potreb množičnega turizma, zdaj sprejema le še tovorna letala in zasebna letala, njegovo zgodovinsko stavbo je mogoče obiskati le z dovolilnico, včasih pa zaradi posebne akustike gosti tudi koncerte.
Letalski promet se je tako preselil na terminala 2A in 2B, ki ju še vedno nenehno širimo in posodabljamo, da bi zagotovili čim bolj nemoteno potovanje za skoraj 12 milijonov in pol potnikov letno.
