Ko gre za klasično glasbo, se Amerika morda ne spomni nujno kot vodilna država, čeprav Američani niso le najbogatejši na svetu s hamburgerji, kavbojskimi klobuki in televizijskimi serijami, ampak so tudi na vrhu v klasični glasbi. Iz njihovega glasbenega sveta bo na koncertu orkestra Danubia 1. junija v kongresnem centru v Budimpešti izbral najbolj vznemirljive skladatelje in se jih dotaknil.

Copland in ikonični ameriški zvok
Eden od ustvarjalcev ameriškega jezika klasične glasbe je ameriški skladatelj in dirigent, dobitnik oskarja in grammyja, profesor s Harvarda Copland, ki so ga zaradi njegovega neverjetnega dela v šali poimenovali “dekan ameriške glasbe”.
II. Vstop v drugo svetovno vojno je zahteval množično mobilizacijo skoraj vseh delov ameriške družbe, svojo vlogo pa so odigrali tudi glasbeniki. Dirigent Eugene Goosens je skupino ameriških skladateljev prosil, naj napišejo fanfare z domoljubnimi naslovi za trobila in tolkala.
Med deli je bila Fanfare za navadnega človeka, premierno uprizorjena leta 1943, trajno slavo pridobila zaradi vzbujanja neverjetnih domoljubnih čustev. To Coplandovo skladbo je slišalo več ljudi kot katero koli drugo njegovo skladbo. V televizijskih programih se neprekinjeno uporablja že od petdesetih let prejšnjega stoletja, njegovi široki jazzovski in rockovski aranžmaji pa segajo od Woodyja Hermana do Rolling Stonesov.
Čeh v New Yorku, simfonija za 300 dolarjev – Dvořák
Če parafraziramo naslov Gershwinovega dela Američan v Parizu, vidimo Antonína Dvořáka, ki je začel v češki vasi in se prvotno izučil za mesarja, nato pa se je povzpel do položaja direktorja newyorškega nacionalnega konservatorija in skomponiral svoje znamenito delo št. 9, Simfonija iz novega sveta.
Nagrado v višini 300 dolarjev na tekmovanju konservatorijev, ki ga je sam razpisal, je – skoraj po naključju – osvojil Dvořák sam s svojim čudovitim glasbenim delom. Od svoje navdušujoče premiere v Carnegie Hallu leta 1893 je igra uživala neomajno priljubljenost.
Kralj nagrad, skladatelj velikih filmskih fantazijskih svetov: John Williams
Ameriški skladatelj, ki je s Spielbergom sodeloval že desetletja in je osvojil pet oskarjev ter šestindvajset grammyjev, je začel kot jazzovski pianist in postal avtor številnih svetovno znanih filmskih partitur (od Vojne zvezd do Schindlerjevega seznama in Harryja Potterja I-III).
Po besedah dirigenta orkestra Danubia Mátéja Hámorija je mogoče brez kompromisov igrati praktično vse, kar je napisal John Williams, saj so skladateljeva dela neverjetno zahtevna in zahtevajo enako orkestrsko znanje, kot ga je na primer potreboval Mahler. Harry Potter je tudi visokokakovostna glasba – z zelo zahtevnimi partiturami, kar ni lahka naloga.
Zgodovina: ja! – Rezső je tam
Ob koncu glasbenega potovanja skozi čas z naslovom Ameriške sanje 1. junija bo rezidenčni skladatelj skupine Danubia, Ott Rezső, izvedel skladbo Zgodovina: Ja! Izvedena bo “Little American Songbook” – z ikoničnimi številkami, odličnimi jazzovskimi standardi in notami Whitney Houston. Poje: Anita Csóka, spremlja: jazz pianist Kálmán Oláh.