Ko se sprehajamo po ulicah Budimpešte, redko razmišljamo o skrivnostih, skritih v starih mestnih stavbah, vendar nekateri zidovi ohranjajo številne temne zgodbe. V tem članku predstavljamo tri stavbe v prestolnici, ki niso le del naše arhitekturne dediščine, temveč tudi neme priče dogodkov strjevanja krvi.
Stromfeld Aurél út 16.
Vila, v kateri je tudi Bavarski igralski muzej Gizi, je bila nekoč dom legendarne igralke, katere skrivnostna, še vedno nejasna smrt je povezana tudi s stavbo. Vodilna umetnica Narodnega gledališča, igralka, ki je prejela Kossuthovo nagrado in prejela naziv izjemne umetnice, je živela s svojim možem otorinolaringologom Tiborjem Germánom v vili v Svábhegyju. Trupla zelo ljubljenega para so februarja 1951 našli njuni znanci v njunem stanovanju, potem ko ju nista mogla dobiti.
V obdobju pred tragedijo je Gizi Bajor bolelo uho, zaradi česar ji je mož dajal injekcije vitamina B, usodnega dne pa ni znano, ali je namesto vitamina pomotoma ali namerno vbrizgala morfij. Po zdravniškem mnenju je smrt ženske povzročil ta prevelik odmerek, tako kot smrt njenega moža, ki se je zastrupil in nato na zdravniški recept kot poslovilno pismo napisal naslednje besede: „Tako ne moreš več živeti”
Še danes ni znano, ali je moški pred samomorom namerno ubil svojo ljubljeno ženo. Po najbolj splošno sprejeti teoriji je bil moški prepričan, da igralka trpi za rakom in jo skuša rešiti pred trpljenjem zaradi napačne predstave zaradi bolezni.
Ulica Andrássy 87-89.
Ena najbolj spektakularnih stavb v Kodály köröndu je bila kraj zanimive skrivnosti, saj sta ob prvi prenovi stavbe, ki slovi tudi po hoji duhov, v začetku 20. stoletja za nekaj dni izginila dva delavca. Po dolgem iskanju so enega od njiju našli v zatohli omari, drugega pa v temni kleti, ki jo je bilo mogoče zakleniti od znotraj, nezavestnega.
Incident je razvnel toliko prahu, da se je obnova za nekaj časa ustavila, in da bi zagotovili varnost, so stavbo preiskali od kleti do podstrešja, potem pa se je spet zgodilo nekaj nepričakovanega. Pri pregledu hiše je eden od zaposlenih naletel na staro, zaprašeno skrinjo, katere vsebina do danes ni bila razkrita. Moški je naslednji dan nepričakovano umrl, skrivnostni plen pa je postal last urada za nacionalno varnost.
Ulica Retek 24.
Stavba, ki se nahaja streljaj od Széll Kálmán tér, poleg nakupovalnega centra Mammut, je bila zaradi zločinov, ki so se tukaj zgodili v 20. stoletju, stalnica sodobnih časopisov.
Prvi grozljiv dogodek je bil poskus umora leta 1911, usmerjen proti hčerki tukaj živečega računovodje Vilmosa Oppensteina. Nekega jutra je moški hudo zmerjal svojo mlado služkinjo Mário Schulz, ki je iz maščevanja zmešala jedko pijačo v jutranje mleko moške deklice. K sreči je mama deklice postala sumljiva, ker se ji je pijača zdela čudno obarvana, po okušanju pa se je hitro potrdilo, da je njena domneva pravilna, saj jo je strup takoj ugriznil v jezik. Policija je Mário aretirala, a je ves čas zanikala, da bi se domislila tako podlega načrta.
Kmalu zatem, leta 1927, je hiša prišla v javno zavest zaradi še enega zločina, saj je Gábor Krausz, ki je oropal več stanovanj v Budimpešti, raztovoril tudi eno od zgornjih stanovanj stavbe na ulici Retek. Obkroženega pomočnika kovčka je dokončno podrla kravata, saj je, ko je gledal v modni trgovini, prodajalec takoj opazil, da nosi ukraden kos oblačila.
Več kot deset let pozneje, leta 1938, je mir stanovalcev pretresel še en poskus vloma: premožni uradnik dr. Ko se je vrnil domov iz službe, je Röchel Waldemár v svoji dvorani srečal dva neznanca. Moška sta ga napadla v strahu, da bi ju zrušili, eden od njiju je vanj izstrelil paralizator, drugi pa ga je udaril po glavi, preden je hitro zapustil območje. Na srečo je žrtev napad preživela, vlomilcev pa ni bilo mogoče ujeti
