Po sledeh secesije v Szegedu: 5 osupljivih stavb v mestu sonca

Mesto z največ sonca, najboljšo pokovko – po mnenju nekaterih – in morda največjimi navijači rokometne ekipe Pick Szeged ima za nas še nešteto drugih zakladov. Ko se boste sprehajali po ulicah Szegeda, vas bo osupnil secesijski čar številnih stavb. Zdaj vam predstavljamo zanimive zgodbe nekaterih od njih!

ilustracija – pixabay.com

Pionirji secesije v Szegedu
Ob zori 12. marca 1879 se je reka Tisa prebila skozi jezove in poplavila mesto sonca. Reka je v Szegedu divjala 186 dni, dokler se ni umaknila, od 6 500 hiš v mestu pa jih je ostalo nepoškodovanih le 250. Novica o tragediji je dosegla najvišje kroge, saj je Szeged obiskal tudi sam Franc Jožef in ob pogledu na razmere dejal: „Szeged bo lepši, kot je bil”.

In morda je imel prav, saj so bile najpomembnejše mestne stavbe in veličastne palače zgrajene po poplavi. Secesija je v Szeged prodrla v mozaiku, z vključitvijo preostalih vogalnih in cimpranih hiš, s seboj pa je prinesla približno pol stotnije stavb. Naj gre za ljudsko umetnost, pariško, dunajsko ali berlinsko linijo tega gibanja, vse jih je danes mogoče videti v stavbah v mestu. Szeged je zdaj na seznamu najdragocenejših secesijskih mest mreže Réseau Art Nouveau Network.

Palača Reök (Trg Magyar Ede 2.)
Nejec Mihályja Munkácsyja, Iván Reök, rečni inženir, je za svojo družino dal zgraditi palačo Reök, ki je postala glavno umetniško delo Magyar Ede. Arhitekt je bil zelo prilagodljiv pri spopadanju s takratno birokracijo in je arhitekturnemu uradu predložil načrt neobaročnega pročelja, vendar je leta 1907 na trgu stalo secesijsko čudo. Ede Magyar je uporabil izkušnje, ki jih je pridobil med študijskimi potovanji v tujini, in spoliral enega najlepših zakladov Szegeda, kar se je izkazalo za precej pogumen podvig celo v očeh privržencev secesije v Szegedu.

Na fasadi palače Reök v vsaki podrobnosti prevladuje francosko-belgijski florealistični secesijski slog, čeprav je arhitekt vnesel tudi nekaj madžarske posebnosti. Cvetlični motivi, vodne lilije, simboli in valovite stenske ploskve se nanašajo na reko Tiso in naročnikovo poklicanost.

V stavbi, ki je izjemna tudi po evropskih merilih, je živelo več članov družine Reök, pa tudi vojaški častniki, premožni kmetje in učitelji, v pritličju pa sta bila poleg poslovnih prostorov še restavracija in oblikovalski biro Ede Magyar. Stavbi niso bile prihranjene spremembe, ki jih je prinesel socializem, saj so bila stanovanja razdeljena in odstranjena vsa razkošna okrasna oprema. Stavba je bila pozneje obnovljena in je zdaj kulturni center, Regionalni center za umetnost.

Nova sinagoga (ulica Jósika 10)
Sredi osemdesetih let 19. stoletja je judovsko prebivalstvo v Szegedu postajalo vse številčnejše in gospodarsko močnejše, zato je postalo jasno, da potrebujejo novo sinagogo. Že drugič tega niso prepustili naključju: na podlagi dela enega najbolj znanih projektantov sinagog, Lipota Baumhorna, so postavili monumentalno stavbo s 1340 sedeži, dolgo 48 metrov, široko 35 metrov in visoko 48,5 metra.

Baumhorn je v tej nenavadni stavbi združil secesijske elemente s historicističnimi in mavrskimi elementi, vendar je h končnim načrtom stavbe pomembno prispeval tudi takratni glavni rabin, Dr. Löw Immánuel. Tako je njegova zasluga, da je vsak kvadratni centimeter osupljivo okrašene notranjosti bogat z verskimi simboli, hkrati pa je tudi njegova zasluga, da so se v tem judovskem templju prvič v državi pojavili madžarski napisi. Poleg tega secesijski vitraži Rótha Manója prikazujejo najpomembnejše dogodke v zgodovini judovskega naroda, cvetlični okraski v notranjosti pa se nanašajo na pravo strast Immánuela Löwa: rastline.

Vendar so po sprejetju judovskih zakonov kraj spremenili v geto, drevesa so posekali, stavba pa je bila prepredena z zaplenjenim pohištvom. Po tragedijah druge svetovne vojne sinagoga ni bila več polna vernikov in del stavbe je bil spremenjen v prostor za bogoslužje. Danes je stavba odprta za turiste, v njej pa redno organizirajo koncerte.

Palača Ungár-Mayer (Kárász utca 16.)
Pred več kot 100 leti je 150-160 delavcev z bliskovito hitrostjo delalo na stavbi Ede Magyar na območju Dugonikovega trga, kar so domačini spremljali z veliko radovednostjo. Glavni razlog za njihovo zanimanje je bil nenavaden način, na katerega se je stavba dveh bogatih podjetnikov dvigala nad mestom. Njun cilj je bil zgraditi metropolo na obrežju reke Tise, ki bi presegla stanovanjske bloke v Szegedu.

Palača, ki je bila končno odprta leta 1911, je bila prva v zgodovini mesta, v kateri so bili uporabljeni armiranobetonski elementi, vendar to ni bila edina novost: razkošna stavba je imela tudi ločeno potniško in tovorno dvigalo, smetišče, vratarnico in centralni telefon za udobje svojih prebivalcev.

Stavba, ki je bila v tistem času druga najvišja v mestu, ni bila brez cvetličnega okrasja, značilnega za Magyar Ede, imela pa je tudi elemente geometrijske secesije. Eden najlepših okraskov stavbe so svinčena dekleta, ki plešejo na kupoli. In če jih pozorno pogledate, lahko vidite, da je silhueta njihovih teles pod oblekami prozorna.

Poleg stanovanj in trgovin v pritličju so bile v četrtem nadstropju nameščene pralnice, pralnice in likalnice, v petem nadstropju pa so se prašile preproge. Poleg tega je bila v stavbi nekoč kavarna Corso, kjer sta se zadrževala Gyula Juhász in Attila József, ter redna miza novinarjev časopisov Délmagyarország in Szeged. V trgovinah palače pa se je nekoč nahajal tudi Szegedi Enyveshát, prvi ameriški fotografski inštitut v Szegedu.

Reformirana palača (bulvar Tisza Lajos 39)
Ede Magyar je odgovoren tudi za Reformirano palačo, ki jo je reformirana cerkev leta 1909 prosila arhitekta za blagoslovitev. Za razliko od Magyarjevih običajnih cvetličnih okraskov se Reformirana palača odlikuje po nenavadni masivnosti, secesijske značilnosti pa so prepoznavne tudi v štukaturnem okrasju in mozaičnih poslikavah.

V stavbi, ki je bila dokončana leta 1912, so nekoč domovali reformirana ljudska šola in reformirana skupnost reformirane cerkve na trgu Kálvin ter najemniška stanovanja, dolgo pa je bila v njej tudi tržnica z vinom in hrošči. Danes pritličje najemajo lekarne, v prvem nadstropju pa so stanovanja in pisarne.

Grofovska palača (bulvar Tisza Lajos 20.)
Veličastna grofovska palača, ki jo je zasnoval Frigyes Raichl, stoji v svoji prvotni obliki skoraj nespremenjena že od leta 1914 na eni od najbolj ugodnih vogalnih parcel v središču mesta. Impozantna stavba, ki je bila zgrajena v samo 13 mesecih, je nadaljevanje Raichlovega načrta za njegovo družinsko hišo v Freetownu in je čudovita mešanica madžarskega in orientalskega okrasja ter sodobnih dosežkov.

Pročelje krasi slonokoščena keramika Zsolnay, fino kovano železo, vitražna okna in temno bordo ploščice pa dajejo stavbi pridih preloma stoletja. V palači z dvigalom, ki jo je dal zgraditi bogati odvetnik iz Szegeda Márton grof Árpád, so bila nekoč elegantna stanovanja bogatih uradnikov iz Szegeda – s sobo za služkinjo ali kopalnico – medtem ko so bili v pritličju odvetniške pisarne in trgovine.