Mária Szepes, najbolj znana kot avtorica knjig Rdeči lev in Potepuški panni, je živela burno življenje, v Budimpešti pa se je znašla na več lokacijah, kjer pripoveduje svojo zgodbo in ohranja spomine. Pridružite se nam pri raziskovanju prestolnice skozi življenje Márie Szepes!
Mária Szepes je bila v svojem življenju povezana s številnimi okrožji in kraji v Budimpešti, njeni domovi in šole so bili povezani tako s Pešto kot z Budo. Že od vsega začetka si je želela postati pisateljica, pri desetih letih je pisala pesmi in kratke zgodbe, vendar je to ni ustavilo, da ne bi preizkusila svojega talenta na številnih področjih.
V družini je že od malih nog postal igralec, študiral je tudi umetnostno zgodovino, književnost in psihologijo, opravil baletne izpite in pridobil komercialno diplomo.
V njegovi pisateljski karieri je nastalo vse od scenarijev do časopisnih člankov, romanov in otroških knjižnih uspešnic, zato je njegova vsestranskost nesporna.
Otroštvo in mladost v Pešti
Mária Szepes, ki se je rodila kot Magdalena Scherbak, se je rodila 14. decembra 1908 v Budimpešti v kraju Terézváros. Danes je na Jókai tér v Terézvárosu čajnica Vörös Oroszlán – ki se poklanja enemu od pomembnejših avtorjevih del. Morda ni naključje, da je prav v tem okrožju našla svoj dom.
Po Terézvárosu je prva leta otroštva preživel najprej v Újpestu, nato pa v Józsefvárosu, v Rákóczi út 51. Máriin brat Viktor, ki se je rodil v družini umetnikov, je postal znan kot vsestranski umetnik in je bil velik navdih za sestrine skladbe.
Njegov oče je ustanovil Ljudsko gledališče Újpest v Újpestu, kjer je imel priložnost debitirati kot otroški igralec že pri nekaj letih. Ko je bila Mária stara pet let, so se preselili v njihov dom na ulici Rákóczi, osnovno šolo pa je začela obiskovati na ulici Szilárd Rökk.
Z Józsefvárosom je bila povezana tudi njena poroka z Bélo Szepesom, ki se je zgodila na božič leta 1930. Kmalu po poroki, v prvih dneh leta 1931, sta mladoporočenca zapustila Józsefváros, Budimpešto in Madžarsko ter se za tri leta preselila v Berlin.
Iz Berlina v Budo
Po Berlinu sta se Marija in njen mož leta 1933 ponovno preselila v Budimpešto, vendar tokrat ne v Józsefváros ali Pešto, temveč v Szentimreváros v Budi, zdajšnji Újbudi. Svoje novo življenje v Budimpešti sta začela na naslovu Budafoki út 55 in med zidovi te hiše živela do leta 1938.
Iz svojega doma na ulici Budafoki 55 so se preselili na ulico Kökörcsin, prav tako v okrožju XI. Tu sta leta 1938 s svojim edinim sinom Miklósem Bélo Szepesom začela novo življenje, zdaj že kot družina. Vendar idila ni mogla trajati dolgo, saj sta bila z otrokom, od katerega sta se morala decembra boleče posloviti, le sedem mesecev.
S sinovim odhodom sta Mária Szepes in Béla Szepes zapustila ulico Kökörcsin in se preselila v sosednjo ulico Ulászló, številka 72.
Pisalo se je leto 1939 in kmalu se je začela druga svetovna vojna, ki sta jo Mária in njen brat preživela v Leányfalu. Mária in Viktor sta se rodila in odraščala v judovski družini, in čeprav je Mária leta 1930 prestopila v luteranstvo, njen brat pa leta 1938 v katolištvo, ju to ne bi rešilo pred deportacijo.
Med drugo svetovno vojno je Mária Szepes že pripravljala eno svojih najpomembnejših del, Rdeči lev, ki je v petih letih iz kratke zgodbe prerasel v roman.
Ob koncu vojne sta se Mária Szepes in njen mož preselila v vilo v Pasarétu, ulici, ki jo je pozneje naseljevala Magda Szabó in jo proslavila, a je bila potrebna obnove. Obnovljena vila je kmalu postala središče njunega kulturnega gibanja.
Ulica Ulászló 2 – Foto: Hajnalka Szabó
V tem času je napisala serijo Pötyös Panni in tako kot Rdeči lev tudi knjigo Raguelovih sedem učencev, ki jo je pisala več let. Pisala in ustvarjala je do zadnjega trenutka svojega življenja in umrla leta 2007 v starosti 98 let.
