Med številnimi ikoničnimi stavbami na Muzejskem bulvarju je morda ena najbolj pustolovskih zgodb zgodba hotela Astoria, ki že več kot 100 let krasi središče mesta. Spoznajte slavne nekdanje stanovalce hotela, njegove slavne dni, živahno življenje in njegovo najtemnejše obdobje.
Tisto slavno leto 1800
Na mestu današnjega veličastnega hotela Astoria sta v začetku 19. stoletja stali dve stari stavbi, od katerih je ena nadomestila gostilno in kavarno Zrínyi v vogalni stolpnici. Legendarni lokal je nekoč gostil literate in umetnike tistega časa, pa tudi hazarderje, goljufive igralce biljarda, odvetnike na vogalih, posojilodajalce in džentelmenske razbojnike.
To je bila resnično razvpita glasbena gostilna, v kateri sta Antal Csermák in János Bihari – najpomembnejša predstavnika glasbe verbunkos – igrala cigansko glasbo, večkrat pa so jo obiskali tudi Sándor Petőfi, Mór Jókai, Károly Lotz in László Mednyászky. Nočno veseljačenje se je končalo z obnovo stavbe leta 1856, ko se je v pritličju trinadstropne stanovanjske hiše, zgrajene na mestu gostilne, odprla tišja in mirnejša gostilna Zrínyi.
V začetku 20. stoletja je bil zgrajen hotel Astoria.
Gradnja hotela, ki je bil zgrajen na treh parcelah, se je začela leta 1912, za gradnjo pa sta bila najeta dva arhitekta, saj se lastniki – družine Unger, Elek in Takács – niso mogli sporazumeti.Zato je Dezső Hikisch zasnoval del hotela s 150 sobami v ulici Kossuth Lajos, Emil Ágoston pa krilo v ulici körút. Nesoglasje je obrodilo sadove, kot poročajo takratni zapisi:
„Čeprav sta Hikisch in Ágoston svoje naloge opravljala ločeno, sta bila tako harmonično usklajena, da je bilo videti, kot da sta vse skupaj delala že od začetka.Stavba s svojimi mirnimi, ostrimi površinami kompaktno in monumentalno zapira vogal ulice Kossutha Lajosa in Muzejskega bulvarja ter daje resnično metropolitansko – lahko bi rekli celo elegantno – podobo” – pravi umetnostni zgodovinar Károly Lyka.Življenje v prvih letih hostla in njegov razcvet.
Hotel Astoria v Budimpešti je vodil in poimenoval po privabljenem domu Mihály Gellér, direktor hotela Waldorf Astoria v New Yorku. Hotel je 14. marca 1914 končno odprl svoja vrata gostom, ki jih je osupnilo bogastvo sodobne opreme – centralno ogrevanje, poseben sistem za odsesavanje prahu, dvigala –, vinska klet in notranjost v slogu francoskega empirja.
Hostel je bil zgrajen okoli leta 1928. Foto: Danubius Hotel Astoria
Hotel Astoria, ki je bil v tistem času drag in ekskluziven, je bil cilj bogatih tujcev ter podeželskih gospodov in dam.Med gosti so bili številni znani ljudje, med njimi tudi Krúdy, ki je leta 1914 več mesecev živel v hotelu. O tem obdobju piše v svojih pismih iz Pešte:
„Vse v hotelu je bilo popolnoma novo. Preproge, bakrene postelje, telefoni. Povsod je bilo veliko svetilk. Hodniki, ki so tekli naokoli, česar krajan ni izumil. Strme, ozke stopnice. Sobe so majhne, kot otroška soba. […] Če sem kašljal, je sosed skočil iz postelje. […] Ko so s parnikom prišli mladoporočenci, je bil ves hodnik buden. V tem hotelu ne moreš ničesar početi na skrivaj.”
Čeprav je imel Krudy po večernem razvajanju kje spati, so mnogi kraj raje imenovali Ahstoria, saj je bilo v tistih časih zelo težko dobiti sobo. Poleg zgodb pisateljev in zabavljačev je stavba prežeta tudi z zgodovino, saj sta v času revolucije sive vrtnice v sobah v četrtem nadstropju živela Mihály Károlyi in njegova žena Katinka Andrássy, v prvem nadstropju pa je imel sedež madžarski nacionalni svet. Kasneje je hotel postal sedež enega od direktoratov Sovjetske republike.
Ulica Kossuth Lajos na križišču Astoria. Na levi strani ulice Múzeum körút je stavba ELTE, na desni pa hotel Astoria. Okoli leta 1951. Foto: Fortepan/Madžarska policija
Po prvi svetovni vojni je bil hotel ponovno odprt leta 1921, v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja pa je doživel razcvet. „Njegova lepota in vzdušje sta osupljiva. V kavarni, v hotelski avli se gostje sprehajajo po dragih preprogah. Ne obžalujejo svetlobe, bleščečih ogledal. Stene so obložene z rjavimi oblogami, sobe in skupne prostore pa krasijo dragocene slike in umetniška dela, ki gostom nudijo umetniško doživetje …” – pravi József Gyenes, eden od poznejših direktorjev hotela Astoria.
Druga svetovna vojna je vse preprečila
Razkošje je nenadoma prekinila druga svetovna vojna in njen konec leta 1944, ko je stavbo zasedel gestapo, jo spremenil v svoj sedež, v hotelskem baru zadrževal ljudi in jo izropal. Med obleganjem Budimpešte hotel ni ostal nedotaknjen, od leta 1945 pa so v njem spali častniki ameriške vojske, od leta 1946 pa je lahko v hotelu po astronomskih cenah bival kdor koli.
Medtem je takratni direktor István Unger v stavbo zelo hitro pretihotapil iluzijo nekdanjega razkošja. Kupil je novo pohištvo in umetnine ter hotelu podaril nekaj svoje zasebne zbirke. Po prenovi leta 1946 so bili tu nastanjeni diplomati in osebje turškega veleposlaništva, v hotelu pa sta bila tudi predhodnik ministrstva za težko industrijo in nacionalni kazino.
Poleg tega smo lahko med kosilom večkrat srečali Mátyása Rákosija in njegovo ženo ter Zoltána Kodálya. Hotel je bil nazadnje nacionaliziran leta 1948, Unger pa je pobegnil vse do Amerike, po nekaterih virih z dvema steklenicama za šampanjec, po drugih pa z dvema kovčkoma.
Od pustolovskega 20. stoletja do danes
V obdobju socializma je stavba, v kateri sta bili osnovna organizacija MSZMP in tajne službe, služila reprezentativnim namenom. Več prostorov je bilo opremljenih z opremo za avdio in video snemanje, ki se je uporabljala predvsem za spremljanje tujih gostov. Poleg tega so bile solne kleti v restavraciji opremljene s prisluškovalnimi napravami, hotel pa so pogosto obiskovali tudi strogo tajni uradniki.
Medtem je bilo v baru v kleti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja živahno nočno življenje. Zabava se je začela ob 22. uri z bendom, po odmoru za cigareto pa se je začela zabava, včasih s plesalkami v lederhosen. Poleg nadobudnih pevcev so nastopale tudi prave legende Zsuzsa Cserháti, György Korda in Ilona Medveczky.
Hotel Astoria vas posluša. Kdo zmaga danes – Igre in glasba v desetih minutah, glasbeni kviz za madžarski radio. Z mikrofonom je Attila Boros. Foto: Fortepan/ Zoltán Szalay
Med letoma 1969 in 2007 je bilo iz Astorie predvajano tekmovanje madžarskega radia v klasični glasbi Kdo zmaga danes, stavba pa je navdihnila celo več filmskih ustvarjalcev. Tu je bilo posnetih več prizorov iz filmov Minister zavaja in Sorodniki ter filmov Brez histerije, Astoria; Čudovita Julija in Perlasca. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so v baru uprizorili komorno igro Mata Hari Miklósa Jancsója. Stavba, ki je bila v zadnjih desetletjih večkrat prenovljena, je od leta 1996 del skupine Danubius Hotels Group in ima trenutno 138 sob.
