![\"\"](\"https:\/\/funzine.hu\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/baranya-1895115_1280-850x566.jpg\")
\u010carobna tura po soteski do gradu Sz\u00e1szv\u00e1r
\nIz sredi\u0161\u010da mesta V\u00e9k\u00e9ny se lahko po znaku Z+ spustimo v gozd z divjim romanom, kjer se lahko sprehodimo ob potoku in pridemo do vhoda v jarek Csepeg\u0151. V dolini potoka se tukaj – \u017ee pri tabli Z\u25cf – pravlji\u010dno pode\u017eelje razre\u017eejo bu\u010de\u010di slapovi, dolina pa postaja vse o\u017eja in po\u010duti\u0161 se, kot da tava\u0161 v kanjonu. Le pokrajina se postopoma meh\u010da, dokler se ne sprostimo na travniku, opremljenem s klopmi, mizami in prostorom za pripravo kotli\u010dka.<\/p>\n
Od tu se na\u0161a pot nadaljuje po znaku P+ v \u010dudovitem gozdu doline \u00d3l, se peljemo med stavbami nekdanjega rudnika, nato pa prispemo do glavne znamenitosti na\u0161e ture, gradu Sz\u00e1szv\u00e1r. Vredno si je podrobneje ogledati XIV. grad, zgrajen v 19. stoletju, saj o zgodovini trdnjave pripovedujejo razstave v notranjosti. Ko se v\u017eivimo v grajski svet, nas tabla Z\u25fc popelje nazaj do jarka Csepeg\u0151, od koder sledimo turisti\u010dni cesti Z + in izstopimo pri V\u00e9k\u00e9ny.<\/p>\n
<\/p>\n
Podvojitev v vzhodnih mecih
\nTudi v XI. Grad, ki se dviga proti Mecsekn\u00e1dasdu, je bil zgrajen v 19. stoletju, dve stoletji kasneje pa je bil spremenjen v cerkev. Potem, ko so Turki zasedli tudi ta del pokrajine, so cerkev prezidali v mo\u0161ejo in trdnjavo. Kon\u010dno je leto 1664 zape\u010datilo usodo stavbe: od zimske akcije Zr\u00ednyi nas na nekdanjo trdnjavo spominjajo le ru\u0161evine. Danes si lahko ru\u0161evine gotskega sveti\u0161\u010da in sledove tur\u0161kih gradenj ogledamo z vrha bli\u017enjega razgledi\u0161\u010da iz pti\u010dje perspektive.<\/p>\n
Ru\u0161evine Mecsekn\u00e1dasd.
\nNato iz Mecsekn\u00e1dasa v smeri \u00d3b\u00e1nya, le 3 kilometre stran, najdemo zeleno ozna\u010deno turisti\u010dno cesto, ki nas pripelje do zdaj komaj vidnih ru\u0161evin gradu R\u00e9ka. Po zapisih angle\u0161kega zgodovinarja J. Abbota sta leta 1022 v dr\u017eavo prispela dva angle\u0161ka princa, eden izmed njih se je Edvard poro\u010dil s h\u010derko svetega I\u0161tvana. Iz tega friga se jima je v gradu \u201eBritov iz N\u00e1dasda\u201d \u2013 torej v gradu R\u00e9ka \u2013 rodila h\u010di Margit, ki jo danes na \u0160kotskem \u010dastijo kot svetnico. \u010ce se odpravimo tja, potem poleg skrivnostnih grajskih ru\u0161evin ne pozabimo obiskati pravlji\u010dnega sveta doline \u00d3b\u00e1nya.<\/p>\n
Kro\u017ena tura ob \u010dudesih gore Jakab
\nLanke zahodnega Mecsa skrivajo nenavadne kulturnozgodovinske in geolo\u0161ke \u010dude\u017ee Jakab-hegyja, ki jih lahko odkrijete, \u010de sledite zeleni turisti\u010dni tabli, ki se za\u010dne iz doline Eger. Ko iz doline vstopimo v gost gozd, nas rde\u010d trikotnik usmeri do serpentine, ki te\u010de ob pobo\u010dju gore, spremlja pa jo \u010dudovita panorama. Nato pridemo do kamnov iz pe\u0161\u010denjaka, obdanih z legendami, kamnov Bab\u00e1s. Po legendi naj bi bera\u010d preklel dve jezni dru\u017eini, ki sta neko\u010d \u017eiveli ob vzno\u017eju Jakab-hegyja, ki sta se nekega dne sredi velikega boja na gori spremenili v kamen in tako izpolnili bera\u010devo prekletstvo.<\/p>\n
<\/p>\n
Otro\u0161ka orodja
\n\u010ce jih pustimo za sabo, se moramo povzpeti po skalnih stopnicah Orlovega gnezda, dokler ne pridemo do grobi\u0161\u010da nekdanjih zemlji\u0161kih gra\u0161\u010dakov pri modri tabli. \u010ce se pri turisti\u010dnem znamenju obrnemo nazaj, \u0161e vedno vidimo \u017eeleznodobno obzidje, takrat najve\u010dji zemeljski grad v srednje-vzhodni Evropi. Od tam se lahko le \u010dudi\u0161 Zsongorskemu kamnu – ki ohranja spomin na Zsongorja, ki s svojo ljubeznijo galopira v globine njegova panorama, nato nas pri\u010daka poru\u0161ena zgradba pavlinskega samostana, zgrajenega leta 1225, dokler se ne spustimo nazaj v dolino Eger.<\/p>\n
Klavirski kamen
\nNajlep\u0161e doline Mecsek vodijo do ru\u0161evin Kantav\u00e1rja
\nNa eni najveli\u010dastnej\u0161ih 13,5 km dolgih pohodni\u0161kih poti v Mecseku se lahko potopite v svet pravlji\u010dne Meleg-m\u00e1nyi-v\u00f6lgy in divje romanti\u010dne Nagy-M\u00e9ly-v\u00f6lgy, hkrati pa lahko razi\u0161\u010dete najve\u010dji slap v pogorje in ru\u0161evine nekdanjega Kantav\u00e1rja. Od vrat D\u00f6m\u00f6r sledimo rde\u010demu kvadratu in nato znakom rde\u010dega kri\u017ea, da pridemo do sen\u010dnega gozda, dokler ne pustimo za nami doline Cold in Lamp in ne pridemo do po\u010divali\u0161\u010da izvira Kantav\u00e1ri.<\/p>\n
Slap \u00c1gnes.
\nTu se spustimo v \u010darobno dolino Meleg-m\u00e1nyi, kjer lahko odkrijemo osupljive apnen\u010daste jezove, stopnice, slapove in majhne jezerce. Od tu nas zelena tabla popelje v dolino Petny\u00e1k, nato do slapa \u00c1gnes, od koder spet sledimo rde\u010di cesti do doline Nagy-M\u00e9ly. Po tavanju po strmi, divji dolini pridemo do izvira K\u00e1nya, nazadnje pa lahko na poti nazaj naletimo na ru\u0161evine Kantav\u00e1rja. XV. iz trdnjave iz 18. stoletja, sledimo rde\u010di prometni tabli, se ponovno znajdemo pri vratih D\u00f6m\u00f6r.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mecsek, ki ga lahko imenujemo tudi skrinjica z dragulji Prekodonavja, navdu\u0161uje vsakega pohodnika<\/p>\n","protected":false},"author":391,"featured_media":474915,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"wprm-recipe-roundup-name":"","wprm-recipe-roundup-description":"","ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[14345],"tags":[],"post_places":[],"class_list":["post-474914","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-potovanje"],"acf":{"connected_places":null,"del_image":""},"yoast_head":"\n