![\"\"](\"https:\/\/funzine.hu\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/sunset-4618217_1920-850x478.jpg\")
<\/p>\n\u010ceprav zakon enega najslavnej\u0161ih mad\u017earskih pesnikov 20. stoletja in njegova ljubezen nista bila vedno gladka, je njunemu razmerju vseeno mogo\u010de pripisati najlep\u0161e vrstice mad\u017earske literature.<\/p>\n
<\/p>\n
Usodno sre\u010danje
\nZa razliko od drugih umetni\u0161kih parov se Mikl\u00f3s in Fanni oziroma Mik in Fifi, kot sta se imenovala od za\u010detka, nista spoznala prek literature, temve\u010d skozi matematiko, saj sta jeseni 1926 hodila k istemu paru k pouku ob pouku. Mikl\u00f3s, ki se je pretvarjal, da je starej\u0161i, je takrat 14-letno deklico hitro spravil z nog, ki ji je povedal veliko zanimivih in vznemirljivih zgodb, enkrat pa ji je celo ukradel pero, da sta se lahko dru\u017eila po pouku.<\/p>\n
S\u010dasoma sta vse ve\u010d \u010dasa pre\u017eivela skupaj, na \u010dustva, ki so se takrat razvila, spominjajo Mikl\u00f3sove ljubezenske pesmi iz \u0161tudentskih dni, ki jih je vse naslovil na \u201cGy.F.\u201d. Za\u010detno brezobla\u010dno obdobje se je kon\u010dalo, ko je Mikl\u00f3s po naro\u010dilu svojega skrbnika po diplomi od\u0161el \u0161tudirat na \u010ce\u0161ko, kjer je poleg \u0161tevilnih novih izku\u0161enj spoznal tudi nova dekleta. Kljub vsemu pa je po vrnitvi domov, od druge polovice leta 1928, spet pisal pesmi Fanni, s katero se, potem ko sta se ponovno na\u0161la, nista ve\u010d izpustila iz rok.<\/p>\n
Dolgo pri\u010dakovana poroka
\nMikl\u00f3s je leta 1931 zaprosil Fanni za roko, vendar je bilo njenim star\u0161em pomembno, da jo poro\u010dijo z diplomantom, zato je do poroke kon\u010dno pri\u0161lo 11. avgusta 1935, potem ko je Mikl\u00f3s diplomiral na univerzi v Szegedu. Po kratkem poro\u010dnem potovanju sta se preselila v Pozsonyi \u00fat, kjer je tu najeto enosobno stanovanje postalo njun prvi in zadnji skupni dom. Fanni je za\u010dela delati kot stenografinja in posku\u0161ala zbrati vse finan\u010dno za oba, saj na za\u010detku Mikl\u00f3sovo pisanje ni bilo velikodu\u0161no nagrajeno.<\/p>\n
Zaradi nenehne napetosti pre\u017eivljanja in negotovosti zaradi judovskih zakonov je bila ideja o otrocih opu\u0161\u010dena, o \u010demer je Fanni 7. februarja 1938 zapisala v svoj dnevnik:<\/p>\n
Kar naprej razmi\u0161ljam o otroku, ja, morala bi, a pogosto se s sramom zavem, da si tega tudi \u017eelim, morda samo zato, ker je staranje tako odpustljivo ali, kdo ve, morda celo ustavi.<\/p>\n
V navzkri\u017enem ognju izzivov
\nLeta 1937 se je ponudila nenavadna prilo\u017enost, saj sta zaradi literarne \u0161tipendije za mesec dni odpotovala v Pariz, a je sprva razburljiv program zasen\u010dil nepri\u010dakovan dogodek: Fanni se je med potovanjem zaljubil v enega od pesnikovih prijateljev. Po dolgem premlevanju \u010dustev do Gyule Sch\u00f6pflina je njena privla\u010dnost ostala le platonska in \u010dez \u010das je svoja \u010dustva povedala mo\u017eu.<\/p>\n
<\/p>\n
Kmalu zatem se je Mikl\u00f3su zaljubila ena od Fannijevih deklet, slikarka Judit Beck, s katero je kmalu za\u010del afero. Z \u017eeno, ki se je takrat lo\u010devala, ju je Fanni zalotila skupaj v njunem skupnem domu in medtem ko se je namesto sebe trudila obvladati prizor, jo je njun odnos mo\u010dno potrl. Mikl\u00f3s je Judit napisal tudi veliko ljubezenskih pesmi in pisem, med drugim, v nasprotju s splo\u0161nim prepri\u010danjem, ene svojih najbolj znanih pesmi, K\u00e9t karodban, ni napisal svoji \u017eeni, ampak svoji ljubici.<\/p>\n
<\/p>\n
Razmerje med Mikl\u00f3som in Judit je prekinilo dejstvo, da je bil mo\u0161ki 1. julija 1942 vpoklican na svojo drugo dol\u017enost, medtem ko se je Judit takoj tola\u017eila z drugim, pesnika je slovo dolgo razjedalo in je zapisal naslednje vrstice v pismu:<\/p>\n
\u010ceprav je Fifi ostala sama, \u010dutim, da sem te pustila pri miru, bala sem se te in ljubosumna sem.<\/p>\n
Temna leta vojne
\nZ izbruhom svetovne vojne se je zakonski par za\u010del soo\u010dati s \u0161e ve\u010djimi izzivi: kljub temu, da je Mikl\u00f3s, ki je bil pesnik in pisatelj, spro\u017eil peticijo in se spreobrnil v rimskokatoli\u0161ko vero, so ga trikrat poslali na delo. Po zadnjem odhodu leta 1944 se ni ve\u010d vrnil, Fanni, ki je tu ostala v negotovosti, pa je vojno pre\u017eivela tako, da se je skrivala na ve\u010d razli\u010dnih mestih.<\/p>\n
Po vojni se je preselila nazaj v njuno stanovanje na ulici Pozsonyi, kjer je nenehno \u010dakala, da se oglasi z mo\u017eem, in ko je izvedela, da je bil njen mo\u017e novembra 1944 ustreljen v tilnik blizu Abde, je odpotovala tja, da bi identificirala telo. Tisti ve\u010der je v svoj dnevnik zapisal naslednje:<\/p>\n
Blizu Gy\u0151ra, v kraju Abd\u00e1, so odprli mno\u017ei\u010dno grobi\u0161\u010de in na\u0161li Mikl\u00f3sa ter ugotovili, da je Mikl\u00f3s na seznamu s polnim imenom in to\u010dnimi podatki.<\/p>\n
Mikl\u00f3s je bil kon\u010dno polo\u017een 14. avgusta 1946. Njegova \u017eena Fanni Radn\u00f3ti Mikl\u00f3sn\u00e9 Gyarmati je preostanek svojega \u017eivljenja pre\u017eivela v skrbi za mo\u017eevo zapu\u0161\u010dino in umrla je 15. februarja 2014 v starosti 102 let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ceprav zakon enega najslavnej\u0161ih mad\u017earskih pesnikov 20. stoletja in njegova ljubezen nista bila<\/p>\n","protected":false},"author":391,"featured_media":439096,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"wprm-recipe-roundup-name":"","wprm-recipe-roundup-description":"","ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[14346,14343],"tags":[],"post_places":[],"class_list":["post-439095","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kulture","category-uncategorized-sl"],"acf":{"connected_places":null,"del_image":""},"yoast_head":"\n