Ko se sprehajamo po ulicah Budimpešte, lahko poleg najbolj znanih cerkva najdemo še veliko skritih zakladov. V Angyalföldu lahko na primer odkrijemo cerkev Szent Mihály, ki spominja na zunanjost katedrale v Szegedu.
Zgodovina posebne stavbe sega v leto 1917, ko se je organizirano versko življenje začelo na zunanjem območju Váci út. Takrat je bilo ustanovljeno združenje pomožne kapele Hóvirág, nato pa so karmeličanski menihi opravljali bogoslužja, sprva samo v dveh telovadnicah bližnje šole na ulici Tomori. Zaradi teh pobud se je leta 1923 uredila župnija, kar je povečalo potrebo po gradnji nove cerkve.
Vzporednica med segedinsko katedralo in cerkvijo svetega Mihaela ni presenetljiva, saj je za zasnovo obeh odgovoren priznani arhitekt Ernő Foerk, po njegovih načrtih pa se je leta 1929 začela gradnja cerkve Angelföld. Veličastno stavbo, zgrajeno v enem letu, je 21. septembra 1930 posvetil kardinal Justínián Serédi. Nato je bila leta 1933 župnija povišana v župnijo, do leta 1940 pa je bilo župnišče in kulturni dom dokončan.
Tako kot pri večini zgradb v Budimpešti je tudi cerkev seglo uničenje druge svetovne vojne. Tedanje poškodbe so sproti sanirali, v letih socializma pa stavbo med drugim razširili z novim bogoslužnim prostorom.
Njeno sedanje stanje, ki spominja na njen prvotni sijaj, je posledica obsežne prenove, ki se je začela v 90. letih prejšnjega stoletja, med katero so stavbo razdrobili znotraj in zunaj, prenovili pa so tudi svinčena okna in stolpe, ki ji dajejo edinstven čar.
