Malo je fotografov, ki bi zanamcem zapustili sorazmerno število slik za zbirko Györgyja Klösza. 60.000 posnetkov, 400 steklenih negativov, 4000 kopij, od tega več kot 1200 fotografij samo Budimpešte. XIX eden izmed fotografov 20. stoletja – če ne najbolj znan – se je nekoč kot pionir urbane fotografije sprehajal po ulicah Budimpešte in 40 let dokumentiral, kako se prestolnica, ki je letos stara 150 let, ponovno rojeva in preoblikuje.
Farmacevt iz Nemčije
Leta 1844 se je v Darmstadtu v Nemčiji rodil fotograf, takrat Georg Kloess, ki je tako kot mnogi njegovi vrstniki najprej začel delati kot farmacevt. Le nekaj let je študiral fotografijo na Dunaju, nato pa se je pri 23 letih preselil v Budimpešto, kjer je skupaj s prijateljema odprl svoj prvi studio na vogalu današnjih ulic Petőfi Sándorja in Régiposta.
Takrat je v središču mesta ustvaril „ight office” za portretno fotografijo in kmalu postal eden najslavnejših portretnih fotografov svojega časa. Klösz je fotografiral znane ljudi tistega časa, igralce, umetnike, državnike, pesnike in znanstvenike. V njegovi portretni zbirki z več kot 10.000 deli so se pojavili tudi obrazi Györgyja Klapke, Ferenca Liszta in Mihályja Munkácsyja.
V tem času pa je bilo kar nekaj njegovih sodobnikov zelo konkurenčnih zanj, zato je Klösz zaveslal v nove vode, da bi razcvetel svoj posel. Od leta 1870 je posnel več kot 1200 slik preobrazbe Budimpešte, na prelomu stoletja pa je postal mestni fotograf številka ena.
Spomine je zbiral s konjske vprege
Spremembe profila ni zagovarjal le Klösz, saj se je Budimpeštanski svet javnih del v teh letih obrnil na fotografa, da bi pomagal ujeti, kako prestolnica, združena leta 1873, korak za korakom postaja sodobno
svetovno mesto.
In Klösz je s konjsko vprego potoval po ulicah prestolnice in včasih z njenega vrha, z višine 4-5 metrov, v objektiv opazoval predele mesta, ki so bili prezidani ali celo postali plen. do bomb. Razlaga za ta danes nenavaden podvig je XIX. je mogoče izslediti do mokrega kolodijskega postopka, uporabljenega v 19. stoletju. Kajti za fotografsko tehniko, ki so jo uporabljali v času monarhije, je fotograf potreboval kemikalije, steklene plošče, sklede, vodo in temnico, ki jo je Klösz prenašal iz enega kraja v drugega skupaj s fotoaparatom, nameščenim na 15-25 kilogramskem stojalu.
Hal tér je izginil, ko so zgradili most Erzsébet, v ozadju pa je viden stolp frančiškanske cerkve Belvárosi. Posnetek je nastal leta 1894.
Prva serija njegovih fotografij, posnetih iz njegovega mobilnega studijskega avtomobila, je bila objavljena leta 1873, v naslednjih letih pa je prejemal naročila iz prestolnice in celo od na primer Siemens & Halske in Ganz Járműgyártó. Tako so njegova dela sledila gradnji Andrássy úta in Nagykörúta, parlamenta, grajskega okrožja, mostov, pomola, železniške postaje Nyugati, mestnega parka in Margitszigeta, ustanovitvi prve podzemne železnice na celini, kot tudi razvoj tramvaja in telefonskega omrežja.
Ujel je tudi manj znan obraz Budimpešte
Poleg toliko reprezentativnih prostorov je ujel tudi manj znani obraz Budimpešte, tovarniške zgradbe, mline in gradnje montažnih hal v predmestjih. Poleg tega se mu lahko zahvalimo za XIX. še vedno prepoznamo njegov stoletni značaj.
Pollack Mihály tér 10 (Eszterházy utca 40) je vrt palače Károlyi. Posnetek je nastal pred letom 1881. Foto: Fortepan/Arhiv glavnega mesta Budimpešta/fotografije György Klösz
Njegove fotografije pa pripovedujejo tudi o nenavadnih trenutkih živahnega življenja prestolnice. Ker je Klösz dokumentiral opustošenje potoka Ördögárok in poplavo Tabána ter pogreb Lajosa Kossutha, praznovanje 25. obletnice kronanja Józsefa Ferenca ali II. Poročal je tudi o obisku cesarja Viljema v Budimpešti. In tisk je z veseljem uporabljal njegove fotografije, tako so na primer njegova dela eno za drugim izhajala v Vasárnapi Újság.
Poleg hitro spreminjajočega se obraza prestolnice so bile zanj pomemben vir navdiha tudi lepote podeželja. S tem se je zaključila njegova serija fotografij, ki je leta 1900 na svetovni razstavi v Parizu prejela bronasto medaljo, katerih deli so iz 19. stoletja. dajejo vpogled v življenje podeželskih gradov, dvorcev in gradov iz 19. stoletja.
Pridobil je ogromno bogastvo in priznanje
Györgyju Klöszu je usoda podelila tudi žilico dobrega poslovneža: v fotografiji je prepoznal potencial, delal skromno in svoje storitve redno oglaševal na plakatih in v časopisih. Z uspešnim poslovanjem si je pridobil ogromno bogastvo, nato pa svoj fotografski imperij skozi leta nenehno širil.
Iz „light office” na vogalu se je prvič preselil leta 1872 na bazar Ferenciek. Tu so poleg kopij njegovih slik najzanimivejših 300 del v zbirki Narodnega muzeja originaliprodajal je risbe s peresom in kredo, svetlobo in litografije, bakroreze, izdajal pa je tudi turistično revijo. In to je bil tudi studio, ki ga je obiskal József Ferenc, da bi si ogledal Klöszove fotografije, posnete na razstavi leta 1873 na Dunaju.
Jezero Városligeti in zgradbe glavne zgodovinske skupine, zgrajene za tisočletno razstavo, grad Vajdahunyad na levi. Posnetek je nastal leta 1896. Foto: Fortepan/Arhiv glavnega mesta Budimpešta/fotografije György Klösz
Na prelomu stoletja je slavni fotograf vse več pozornosti posvečal razmnoževalni industriji, zaradi česar je njegovo podjetje postalo bolj tiskarna. Hkrati je na drevoredu Városliget zgradil svojo veličastno vilo in atelje ter 800 kvadratnih metrov veliko zgradbo, ki je služila kot tiskarna. V njegovem ateljeju je prvič v mestu delovalo dvigalo, v tiskarni pa je 40 delavcev delalo na izdelavi načrtov, zemljevidov in različnih litografskih del.
Andrássy út 129. Bellevue-ház. Po več rušenjih in obnovah danes na njenem mestu stoji stavba srbskega (nekdanje jugoslovanskega) veleposlaništva. Posnetek je nastal okrog leta 1876. Foto: Fortepan/Arhiv glavnega mesta Budimpešte./Fotografije György Klösz
Klösz je pripravil lokacijski zemljevid procesij za jubilejno kronanje, a z njegovim imenom lahko povežemo tudi serijo panoram, ki prikazujejo Andrássyjevo ulico v merilu 1:100. Ob vsem tem se je nenehno učil, zato je med prvimi začel uporabljati tehniko suhe plošče, ki je fotografu močno poenostavila delo. Poleg založniške dejavnosti je ustanovil Združenje madžarskih fotografov in bil tudi podpredsednik Nacionalnega združenja madžarskih fotografov.
XIX proti koncu 19. stoletja je Klösz eno za drugim nabiral priznanja svetovnih razstav, prejel pa je tudi častni naziv cesarjev in kraljev dvorni fotograf.
Nova zabaviščna četrt, Ÿ-Budavára, je nastala ob praznovanju tisočletnice. Pivnica Pilsen in njeno osebje. Foto: Fortepan/Arhiv glavnega mesta Budimpešta/fotografije György Klösz
György Klösz je Budimpešto fotografiral 40 let. Po njegovi upokojitvi leta 1906 je njegov sin Pál prevzel podjetje, ki je bilo ustanovljeno med drugo svetovno vojno. preživela je tudi drugo svetovno vojno, čeprav ni ušla nacionalizaciji. Delovala je še naprej pod imenom Ofsetna tiskarna, med vojno pa je bilo za vladna naročila oblikovanih in reproduciranih nešteto plakatov. Budimpeštanski fotograf, brez katerega ne bi poznali tedanje prestolnice, je dokončno umrl leta 1913.
