Ko prestopamo v jesen in se približujemo dnevu mrtvih, se vedno bolj spominjamo minevanja časa, vse pogoltne moči železnega objema časa, ki ne prizanaša niti tako neživim stvarem, kot so stavbe, ki so jih naši predniki postavili za “večnost”.
Na naši zadnji urbani pustolovščini vidimo zapuščene sanatorije in psihiatrične bolnišnice, nekoč kraje zdravljenja in miru, ki zdaj propadajo in umirajo ter čakajo na vstajenje.
Nacionalni inštitut za psihiatrijo in nevrologijo
OPNI, bolj znan kot Lipótmező, je za parlamentom druga največja stavba na Madžarskem. Poznoromantični azil, odprt leta 1868, je zasnoval Lajos Zettl, ki je v štirinadstropni stavbi, na katero je vplivala romanska, gotska in mavrska arhitektura, ustvaril idealne pogoje za okrevanje 500 pacientov, ki so imeli molitvene sobe, primerne njihovi veroizpovedi, najsi so bili katoličani, grški ortodoksni, judje, reformirani ali luterani. Park, velik približno 40 hektarjev, je zasnoval Ármin Pecz, eden najslavnejših vrtnarjev svojega časa, ki je bil odgovoren tudi za muzejski vrt, vendar je pravi okras grajskega kompleksa kapela, ki so jo med prenovo leta 1913 krasili vitraži Mikse Rótha in freske Sándorja Nagya. Po 139 letih delovanja je bila ustanova, ki se ponaša z zimskim vrtom, bazenom in majhnim gledališčem, leta 2007 zaprta, in čeprav so se leta 2020 pojavile govorice, da naj bi kompleks spremenili v elitno srednjo šolo, so stoletje in pol stari zidovi od takrat v žalostni tišini.
1021 Budapest, Hűvösvölgyi út 116.
Bolnišnica North Pest
V osrčju Pestújhelyja se nahaja bolnišnica North Pest Hospital, obsežen sklop večinoma zapuščenih blokov s secesijsko, bauhausovsko in pozno moderno arhitekturo. Stavbo so zasnovali mojstri, kot so Zsigmond Herczegh in Sándor Baumgarten (zasnovala sta prvih osem stavb bolnišnice, prvotno namenjene psihiatrični bolnišnici), Zsigmond Herczegh in Sándor Baumgarten (ki sta bila med privrženci Ödöna Lechnerja), Farkas Molnár in József Fischer (dvonadstropna, z ravnimi strehami in sončno teraso) ter nagrajenca z nagrado Ybl Tamás Tomay in Levente Varga (zaznamovala sta kirurški paviljon, ki je bil odprt leta 1985 in predstavlja tehnološki vrhunec tistega časa). Po drugi svetovni vojni je prelom v življenju ustanove, ki je bila osrednja bolnišnica tu nameščene sovjetske vojske, nastopil z umikom ruske vojske leta 1991, ko so izpraznili večino od več kot 30 stavb na tem območju in (z eno ali dvema izjemama, kot je secesijska glavna stavba, ki se uporablja kot kirurgija) čakali na boljši jutri.
1158 Budimpešta, Neptun utca 1.
Sanatorij Preisich
Nekdanji otroški sanatorij Preisich je skrit v mirni ulici v Zugligetu, na pobočju hriba Tündér. Zavod za zdravljenje otrok s pljučnimi boleznimi je bil zgrajen med letoma 1906 in 1908 ter je začel delovati leta 1929. Njegov ustanovitelj, soimenjak in direktor je bil Kornél Preisich, rojen v asimilirani judovski družini. Zdravnik, ki je zaradi vnetja vretenc v otroštvu trpel za hudimi fobijami (grbavostjo), je drugo svetovno vojno in deportacijo preživel tako, da se je skrival v getu v Pešti, in čeprav je najprej prejel medaljo, nato pa leta 1952 naziv doktorja medicine, se nikoli ni smel vrniti v sanatorij, ki je bil nacionaliziran in ga je prevzel ÁVH. Od leta 1958 je nekdanji sanatorij ponovno opravljal svojo zdravstveno funkcijo in zdravil bolnike s tuberkulozo, depresijo in anksioznostjo vse do leta 2009, ko je bil zaprt ambulantni oddelek bolnišnice sv.
1121 Budimpešta, Szanatórium utca 19.
Sanatorij Svábhegyi
Sanatorij Svábhegyi, zgrajen leta 1927 na pobudo Miklósa Horthyja po načrtih Aladárja Sósa in Dezsőja Jakaba, je bil v tistem času najbolj ekskluziven zdraviliški hotel na Madžarskem, v katerem so si roke izmenjevali zvezdniki, kot so Frigyes Karinthy, Hanna Honthy in Simon Böske, ki je bil leta 1929 izbran za miss Evrope. Po veliki krizi je novi lastnik, Anglo-madžarska banka, kompleks preoblikoval v priljubljeno visokogorsko letovišče s čudovitim razgledom na Budimpešto, Alfréd Hajós pa je zasnoval spa na prostem. Hotel, ki je spominjal na velike hotele v zahodni Evropi, je bil pozneje preurejen v vojaško bolnišnico, nato spet v sanatorij, nazadnje pa je postal sedež III. internistične klinike Univerze Semmelweis. Stavba, ki so jo zapustili leta 1998, je desetletja propadala in naj bi jo porušili v okviru projekta stanovanjske gradnje, napovedanega za leto 2020, vendar je odločitev metropolitanskega sodišča v Budimpešti ustavila projekt do izida pravnih ugovorov zoper gradnjo.
1121 Budimpešta, Eötvös út 10.
