V sončnem, toplem spomladanskem popoldnevu ni boljšega programa kot raziskovanje nekaterih skritih kotičkov mesta in Pasaré, ki leži ob vznožju Rózsadomb, je lahko zanimiva pohodniška destinacija z različnih zornih kotov. Obzidje tu nanizanih razkošnih vil bi verjetno lahko pripovedovalo cele družinske romane, spoznali zgodovino štirih različnih zgradb!
Szilágyi Erzsébet stran 61.
Z avtobusne in tramvajske postaje pri bolnišnici Szent János takoj pade v oči simetrična zgradba v slogu Bauhausa, ki je bila leta 1936 zgrajena ob cesti, takrat znani kot Italijanska avenija, registrirana kot etažna lastnina. Stavbo je zasnoval János Wanner, ki je že imel odlično kariero v Švici, izvajalec in lastnik pa je bil njegov brat Henrik Wanner.
Pri zasnovi hiše so prevladovala načela moderne arhitekture, zato so pomembno vlogo odigrali geometrijski liki, armiranobetonska konstrukcija in balkoni, na ravni strehi pa je nastal strešni vrt. Pri snovanju vile so bile uporabljene tudi najsodobnejše arhitekturne rešitve, tako so na stene takrat šeststanovanjske stavbe postavili drsna okna.
Stavba, ki jo je dr. András Ferkai, nagrajeni stavbni zgodovinar Ybl, označil za „eno prvih in najodličnejših” najemniških vil v moderni arhitekturi, je bila izpostavljena tudi v stolpcih najuglednejše arhitekturne revije tistega časa Tér és Forma, zaradi edinstvenega videza. Stavba, opremljena z dvigalom, je prvotno imela po eno stanovanje v vsakem nadstropju, njeno preddverje pa je še vedno prekrito z značilnimi zelenimi steklenimi ploščami, ki zaradi velikih oken vedno pritegnejo pozornost.
Medtem ko sta slavna brat in sestra zasnovala več najemniških palač s podobnimi slogovnimi značilnostmi po vsej Evropi, jima je bila stavba na ulici Erzsébet Szilágyi vedno pri srcu, saj sta se skozi leta redno vračala v dom Henrika Wannerja.
Ulica Torockó 6/b
Značilnosti sloga Bauhaus, ki prevladuje na tem območju, najdemo tudi v stavbi na ulici Torockó, vili, ki jo je leta 1932 zgradil dr. Za Józsefné Zicher in Józsefné Rothauser sta jo zgradila brata Rothauser, Lajos in József.
Najbolj znan stanovalec mogočne hiše je bil nedvomno eden najslavnejših madžarskih pisateljev 20. stoletja Antal Szerb, ki se je sem preselil z ženo Kláro Bálint takoj po poroki. Prijeten vrt, ki še danes izžareva mir, je nekoč služil tudi pisateljevi delovni sobi, pod listjem dreves sta se med drugim rodila romana Popotnik in luna ter Legenda o Pendragonu.
“Če je človek živ, se lahko še kaj zgodi” – nenavadno življenje Antala Szerba “Če je človek živ, se lahko še kaj zgodi” – nenavadno življenje Antala Szerba
Na današnji dan pred 77 leti je bil v nacističnem delovnem taborišču do smrti pretepen avtor kultnega romana Utas és holdvilág. Kljub zgodnji smrti je bilo njegovo življenje izjemno smiselno.
Seveda pa Pasarét ni mogel izostati iz svoje tanke knjige Budapesti kalauz za Marsovce, ki predstavlja dele madžarske prestolnice, in je o svojem ljubem delu mesta zapisal naslednje:
“Paša se ne omenja. Neki velikan z zelo modernim občutkom je vzdolž tramvaja postavil majhne škatle, potem pa je zbral nekaj premožnih Liliputancev in rekel: Živite tukaj. In živijo. Tečejo v in iz svoje majhne banke v svojih majhnih avtomobilih; ki živijo v škatli, se obiskujejo, hvalijo svoje vrtove spomladi. So kot ljudje.”
Antal Szerb je tu živel z ženo do leta 1944, potem pa se je prijavil na služenje dela, od koder se žal ni več vrnil.
ulica Júlia 3.
Z leti se je Pasarét skoraj prepletel z literarnim svetom, saj so v eni izmed razkošnih vil živeli številni znani umetniki, a eden najbolj znanih ustvarjalnih parov sta bila Magda Szabó in njen mož Tibor Szobotka, ki sta živela v prijetni hiši. na Júlia utca. Par, ki je znan tudi na ulici, se je sem preselil leta 1960, z njima pa so v novo stanovanje seveda odšle tudi pisateljeve ljubljene mačke.
Soseska in sama Júlia utca večkrat odmevata v delih obeh umetnikov, a svetovno znano delo Magde Szabó The Door Made It, v katerem glavna junakinja, pisateljev alter ego, pazi na vrata Emerenca. , ki živi dve hiši stran, in ki živi dve hiši stran, je res nesmrtna, živela je na številki es. Na steni hiše spomin na veliki pisateljski par še ohranjata dve plošči.
Hankóczy Jenő utca 3/a.
Tistim, ki se v arhitekturi počutijo domače, je ime Farkasa Molnárja morda znano: mednarodno priznani arhitekt je bil prvi predstavnik Bauhausa na Madžarskem, z njegovim imenom pa so povezane številne vile na tem območju.
Hišo, znano tudi kot vila Balla, je zgradil trgovec Frigyes Szigfrid Balla, ki je bil generalni sekretar madžarske gospodarske zbornice in nenazadnje eden od mecenov Attile Józsefa. Stavba, ki stoji na pobočju, je bila dokončana leta 1932, projektant je v spodnjem nadstropju predvidel velik bivalni prostor, sobe in drugi prostori pa so se nahajali v zgornjem.
Nekaj let po predaji so objekt dogradili še z eno garažo, nadzidali pa so tudi teraso, ki ponuja dih jemajoč pogled na celotno mesto. Vila je večkrat zamenjala stanovalce in bila deležna številnih prenov, a jo ob občudovanju z ulice še vedno odkrivamo emblematične slogovne poteze svetovno znanega arhitekta.
